Pa je spet tu… 8. marec, dan, ki je namenjen ženskam. Toliko opevan, toliko kritiziran. A pozornost vseeno godi, še posebej, ko ti partner ali sodelavci prinesejo cvetje. Pa čeprav bi imele včasih raje, da se nas spomnete tudi med letom, čeprav z rožico, utrgano s sosedovega vrta ali cvetlico s spomladanskega travnika. A ženske ne bi bile kar smo brez pravih moških v svoji bližini. Zato bi bilo prav, da kanček tega praznika posvetimo tudi vam, dragi moški…
… ali še en marketinški trik, kako prodati svoj izdelek, se sprašujem po telefonskem razgovoru, ki sem ga imela par dni nazaj. Prijazen ženski glas na drugi strani mi pove, da sem med “srečnimi” dobitniki njihove nagrade ob obletnici podjetja. Parni likalnik… Ni kaj, krasna nagrada. A ne morem se znebiti neprijetnega občutka, da nekje obstaja ena zanka. Čeprav na obvestilu, ki sem ga prejela po klicu, ne pogojujejo prejema nagrade z nobenim nakupom. Kje pa, še pijača dobrodošlice ob prevzemu nagrade nas čaka, predstavitev podjetja… In na koncu nas presenečajo še z eno ponudbo, enodnevnim potepanjem po Prekmurju. Pa cena? 28 € prva oseba, 1€ druga… Včasih smo mogoče preveč “nejeverni Tomaži” pa povsod vidimo skrite motive. Se bom pustila presenetit in šla po darilo. Kaj bo, povem naslednjič…
…pa sem tu, med vsemi vami, ki ste bili tu že davno pred menoj. Zakaj nisem prišla prej? Kdo ve, morda je ravno danes pravi dan za to. Ko so misli na paši in ko delovna vnema ni ravno na vrhuncu. Pa bi morala biti, dela je namreč več kot dovolj. A takrat, ko ne gre, se je treba ustavit, naredit pavzo… in upati, da bo čez pet minut drugače. In potem? Ne vem, pet minut še ni mimo …
Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!
